| |
|
Cerkveni spomeniki in znamenja |
|
 Župnijska cerkev Žalostne matere božje na Breznici, klasična stavba zgrajena leta 1821, je najmlajša med številnimi cerkvami v brezniški župniji. Veliki marmorni oltar so izdelali trije mojstri: Janez Vurnik ml. in st. ter Franc Ksaver Zajec. Janez Šubic je avtor podobe žalostne matere božje, krstilnica ob vhodu pa je bila izdelana po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Novo župnijsko cerkev na Breznici so l. 1819 začeli graditi na sredini fare. Arhitekt cerkve je bil Blasio Zamolo iz Gemone, ki se je nad glavnimi vrati tudi podpisal. Iz leta 1819 je ohranjen seznam gospodarjev, kateri so s prostovoljnimi prispevki obljubili podpreti gradnjo nove cerkve. Cerkev je posvetil na dan sv. Avguština, 28. avgusta 1821, škof Avguštin Gruber, ki je ta dan prvič govoril v slovenskem jeziku. Cerkev leži ob lokalni cesti Moste - Begunje, med pokopališčem in prvotnim zupniščem. Je klasična stavba, sestavljena iz vhodnega dela, ladijske dvorane, krstilnice, štirih stranskih kapel, prezbiterija s še eno kapelo in zakristijo ob njem. Cerkev je dolga 34m, široka 10,35m in visoka 12,30m.
V sredini fasade je glavni vhod s pravokotnim portalom in profiliranim nadstreskom, ki se nadaljuje v trikotnik, zapolnjen s ploščo, na katero se je podpisal gradbenik: "Fecit Blasio Zamolo di Gemona". Nad vhodno fasado se iz strehe dviguje zvonik, ki se končuje s čeladasto streho, z večjo ter z manjšo svetlobnico in križem na vrhu. Zvonik ima na vseh straneh še po eno pravokotno okno in številcnico z uro. Vhodni prostor se nadaljuje v nekoliko širšo ladjo s kapelami. Na južni in severni strani je po dvoje oken v kapelah in stranska vhoda s pravokotnima portaloma. Cerkev se nadaljuje v ožji prezbiterij, h kateremu sta prislonjeni še kapela in zakristija, obe veliko nižji od prezbiterija. Prezbiterij se triosminsko zaključuje in ima dve veliki podolžni pravokotni okni iz barvastih stekel ter v višjem delu se dve polkrožni. Cerkev ima dvokapno streho, ki se v apsidalnem delu šesterokotno zaključi. Cerkev je bila temeljito obnovljena l. 1993, pred novo mašo g. Matjaža Ambrožiča.
|
|
 Pred letom 1821 je bil sedež župnije na Rodinah.
Rodinska cerkev sv. Klemena s pokopališčem in obzidjem danes sodi med najlepše spomenike sakralnega stavbarstva v tem delu Gorenjske. Njeni romanski temelji segajo v 11. stoletje. Po legendi naj bi relikvije za cerkev prinesla Ciril in Metod, ko sta s posmrtnimi ostanki sv. Klemena potovala skozi Rodine. |
|
 Cerkev sv. Marka v Vrbi spričo Franceta Prešerna nosi poseben pečat. Temelji s skodlami krite cerkvice segajo v obdobje pred 14. stoletjem. V njej najdemo sledove različnih časovnih obdobij. Notranje stene so bile nekoč v celoti prekrite s freskami, danes so vidni le še fragmenti. Ob vhodu stoji doprsni kip nadškofa Antona Vovka. |
|
 Cerkev sv. Lovrenca nad Zabreznico stoji na arheoloških tleh. Današnja cerkev je rekonstrukcija, postavljena na originalnih temeljih prvotne romanske stavbe. Križev pot v notranjosti je delo akademskega slikarja Franceta Bernika. Južno fasado krasi mozaik s podobo sv. Krištofa, delo akademskega slikarja Andreja Jemca. Do cerkvice na pečini vodi označena pot iz Zabreznice. Vzpon ponuja čudovit razgled na »Deželo«. |
|
Znamenja
Poleg cerkva nam kulturni razvoj in globoko vernost ljudi v naših krajih kažejo tudi številne kapele, znamenja in drugi spomeniki. Žal marsikateremu med njimi povojni čas ni prizanesel. Veliko jih je bilo vandalsko oskrunjenih in odstranjenih. Novi časi pa prinašajo drugačen odnos do njih in prenekatero znamenje je bilo prav v zadnjem času obnovljeno. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni nekateri taki spomenikov, ki so še danes v ponos občanov. |
 Kužno znamenje
Ob poljski poti Vrba - Rodine stoji baročno kužno znamenje kvadratnega tlorisa. Spodnji del slopastega znamenja je ožji, zgornji pa širši in opremljen s štirimi plitkimi nišami. Niše so bile I. 1994 na novo poslikane s svetniki (Florijan, Marko, Rok in Nikolaj). Lesena streha je piramidasta. Znamenje se s svojo preprostostjo lepo vključuje v pokrajino. |
 Marijina kapela
Kapela stoji ob stari vaški poti na meji med Breznico in Doslovčami in je iz I. 1908. V niši je na menzi kip Marije, niša pa se zapira z lesenimi vrati, ki so zastekljena. Streha kapele je dvokapna.
|
Kapela Srca Jezusovega
Na Breznici, v križišču proti Vrbi in Begunjam, stoji kapela s kipom Kristusa. Niša je zaprta z lesenim in steklenim oknom. Streha je dvokapna, v čelnem predelu pa je freska Kristusa s kelihom. |
Kapela s Pieta
Ob poti Žirovnica - Begunje stoji v Zabreznici dobro ohranjena kapela odprtega tipa z dvojnimi kamnitimi stebri. Kapela se zapira s kovanimi paličastimi vrati. V niši na menzi je marmornata skulptura Pieta, v ozadju pa marmornati križ. Na zadnji strani niše je freska s pokrajino z Jutrovega, ob obeh stranskih pa sta naslikana angela. V čelnem delu kapele pod dvokapno strešico pa je freska doprsno upodobljenega Kristusa s kelihom. Pieta oblikovno spominja na skulpturo Pieta v cerkvi na Breznici. Na levi in desni zunanji strani sta upodobljena sv. Katarina in sv. Jožef. |
Marijina kapela
V Žirovnici ob glavni cesti stoji kapela s kipom Marije. Spodnji del kapele je v bistvu visok kvadraten podstavek, v katerega je s čelne strani vzidana marmornata plošča z napisom: "Naša Ijuba Gospa Presvetiega srca, prosi za nas!" V zgornjem delu je znamenje odprto s treh strani; spredaj niso obdajata stebra. Marijin kip z Detetom v naročju je novejšega datuma. Pod dvokapno streho je na čelni strani napis v krogu: "IHS", na strehi pa kamnit križ. Zadnja stena niše v zgornjem delu znamenja je poslikana s stoječim Kristusom. Poslikava je slabo ohranjena. Kapela je bila zgrajena I.1904. |
Kapela sv. Klemena v Smokuču
Stoji sredi vasi, nekako v križišču vaške poti Begunje - Žirovnica, pred Bohinčevo hišo. Na novo so jo postavili decembra 1995. leta, kajti prejšnjo kapelo so leta 1960 komunistični oblastniki dali porušiti. Vzrok je bil tudi širjenje ceste. Kapela je v tlorisu kvadratna. Zapirajo jo železna kovana vrata. V notranjosti je lesen kip papeža Klemena iz konca 19. stol. Na levi in desni steni sta sliki sv. Frančiška in sv. Ane z Marijo in Jezusom, obe delo Stanislava Žerka iz I. 1995. Na steni za kipom in po stropu je naslikana rastlinska dekoracija in napis IHS. Na zunanji strani kapele sta freski ŽMB in prizor kamenjanja sv. Štefana, delo istega mojstra kot v notranjosti. Streha kapele je piramidaste oblike s križem na vrhu, ki je se ohranjen iz prejšnje kapele. |
Arheološki spomenik - villa rustica
Jugozahodno od vasi Rodine, na ledini v Ključih, je bila I. 1959 odkrita in delno raziskana villa rustica. Raziskave so pokazale več poslopij stanovanjske in gospodarske narave, ki se z notranje strani naslanjajo na obrambno obzidje. Raziskan je stanovanjski objekt, ki ga najdbe datirajo v konec prvega in začetek drugega stoletja našega stetja. V njem naj bi živeli do konca petega stoletja. V notranjosti utrjenega kompleksa so bili odkriti tudi temelji dveh gospodarskih poslopij. Na zidalne faze antičnega poslopja kaze poraščenost terena, ki v bistvu razodeva smer zidov. |
Spomenik ljudske umetnosti, Smokuč - Pri Gromu, št. 43
Na vhodni fasadi pritlične hiše z dvokapno streho in majhnimi baročnimi okviri je freska v plitki stenski niši. V spodnjem delu prikazuje umrlega moža, starodavnega posestnika. Podal se je počivat na domačo grobljo pod hišo. Tam ga je doletela smrt. Motiv nepredvidene smrti naj bi Ijudi opominjal in učil. Za umrlim možem je naslikan priprošnjik z visoko dvignjenimi rokami; nad njima bedi Višarska Marija, ki jo obroblja dekorativen pas stiliziranih nageljnov. Freska je iz I. 1725. Prvotna freska Višarske Marije je sigurno še iz 17. stol. |
Umetnostni spomenik, Rodine št. 9
Na Honovi hiši je znamenita Layerjeva freska Križanja iz I. 1797, naslikana na južni fasadi zgradbe. |
|
|
|
|
