Tu smo, v Vrbi, na začetku "Poti kulturne dediščine". To idilično vasico oklepajo visoki vrhovi Karavank, na zahodu pa slikovite Julijske Alpe s Triglavom. Vrba je lep primer gručaste alpske vasi, v pisanih virih se prvič omenja leta 1247. Na sredini vasi stoji stara lipa, okoli katere je še danes 16 kamnov. Na njih so posedali gospodarji in odločali o usodi srenje. V Ribčevi hiši, ki je od leta 1939 preurejena v muzej, je prijokal na svet veliki Prešeren. V rojstno vas se je pesnik z otožnostjo vračal v svojih zrelih letih, danes pa pomeni pravo romarsko pot ljubiteljev poezije. Na gričku nad Prešernovo domačijo stoji cerkvica Sv. Marka s sledovi prvotne romanske zasnove. Poslikana je z zanimivimi freskami, na zunanji strani so ohranjene freske celo iz petnajstega stoletja (sv. Krištof, Križanje). Poseben navdih domačnosti daje cerkvi piramidasta streha, pokrita s skodlami.
Iz Prešernove vasi vodi pot čez polja in zelene travnike mimo kužnega znamenja proti Rodinam. Pod vasjo Rodine so na ledini v »Ključih« ostanki utrjene podeželske rimske kmetije (villa rustica), ki je bila leta 1959 delno raziskana. Rezultati kažejo, da je nastala konec prvega stoletja našega štetja in živela do propada rimske države v petem stoletju. Odkrili so ostanke treh stavb: dve gospodarski poslopji in reprezentančno stavbo ter številne drobne predmete. Mimo je vodila rimska cesta.
Sama vas Rodine je znana iz srednjega veka tudi kot prafara, saj je bilo tudi rodinsko pokopališče edino v tem delu Gorenjske. V vasi je dobro ohranjena cerkev Sv. Klemena, ki jo prvič omenjajo leta 1163. V njej najdemo dela domačih mojstrov: Franketa, Pengova in Pustavrha. Honovo hišo pa krasi freska Križanje, delo kranjskega slikarja Leopolda Layerja. Na Rodinah se je rodil tudi pisatelj Janez Jalen.
Na njegovi rojstni hiši blizu cerkve je društvo slovenskih pisateljev in pesnikov leta 1971 odkrilo spominsko ploščo. Na pokopališču ima lepo urejen grob. Izletniki po vaški poti stezi nad vasjo nadaljujejo pot v Smokuč., ki leži na področju precej plazovitega Vrha. Za njim je pozimi 1944/45 nastalo partizansko taborišče Titova vas. Smokuč je izrazito kmečko naselje. Tu se je rodil Tomo Zupan, prvi prešernoslovec, pisatelj in dobrotnik slepih. Preko Rebra pridemo v vas Doslovče, ki leži ob lokalni cesti Moste – Begunje.
V bregu sloni rojstna hiša pisatelja F.S.Finžgarja. Že od leta 1971 je preurejena v muzej. Doslovče so dale tudi znanega študentskega mecena Luka Knaflja (1620 – 1671), ustanovitelja Knafljeve štipendije. Ob vznožju Rebra nadaljujemo pot v sosednjo Breznico. Vas je precej razpotegnjena in umaknjena v breg pod Pečmi. V Honovi hiši sredi vasi so se rodili bratje Janša: Anton, Valentin, in Lovro. Anton (1734 – 1773) je bil učitelj čebelarstva na Dunaju in slikar. Na vrtu si lahko ogledamo Janšev čebelnjak, katerega panje krasijo umetelno izdelane končnice. Na hiši je vzidana spominska plošča. Spomenik Antonu Janši, ki si ga lahko ogledamo ob lokalni cesti, so postavili čebelarji ob 200 letnici njegove smrti.
Na Cerkvi Žalostne matere božje na Breznici so ohranjena dela Janeza Šubica, Ivana Metzingerja, Leopolda Layerja, Simona Ogrina in Ivana Pengova. Prostor pred cerkvijo krasi spomenik padlim v I svetovni vojni, delo arhitekta Jožefa Plečnika. Na pokopališču je več grobov znanih osebnosti. Tu so našli zadnji dom sekretar SKOJ-a Dragoljub Milovanovič, eden prvih esperanistov Janez Matič in Finžgarjevi starši.
V vaškem jedru ob cerkvi stoji dom DPD Svoboda France Prešeren, mimo katerega nas vodi pot v novo, lepo urejeno naselje. Ob robu gozdička imata svojo galerijo in atelje priznana slovenska akademska slikarja Adriana Maraš in France Bernik. Skozi naselje pridemo v Glenco, kjer se v prijetni senci kostanjev odpočijemo in naužijemo svežega gorenjskega zraka. Po stezi se povzpnemo nad vas Zabreznico in krenemo proti šoli.
Od pokopališča lahko nadaljujemo pot proti šoli po lokalni cesti. Pred križiščem z vaško potjo stoji stara kovačija z zanimivimi in lepo kovanimi okenskimi mrežami. V njej je Finžgar našel motiv za ljudsko igro Divji lovec.
V Zabreznici so se rodili pravniški pisec Janko Dolžan, strokovna publicistka Milica Dolžan – Grafenaurejeva in Jože Sodja, prav tako publicist. Preko Malih in Velikih Selc je možen dostop do ostankov cerkvice Sv. Lovrenca. Na zelenici pred šolo, ki jo obiskujejo učenci vseh desetih vasi, je leta 1981 nastala »Aleja naših slavnih rojakov« – spominski park s kipi.
Zabreznica se stika z manjšo vasjo Selo. Vse kmečke hiše so nekoliko prislonjene ob cerkev Sv. Kancijana iz prve polovice petnajstega stoletja. Na Selu se je rodil partizanski pisatelj kronist Jože Vidic.
Na stikališču glavne ceste Moste – Begunje je največje naselje Žirovnica. Stari del vasi se naslanja na prve vzpetine nizkega dela Peči – Lipja. V tem delu je obnovljena vaška gostilna pri »Trebušniku«. Trebušnika, nekdanjega lastnika gostilne, trgovca s konji, je slikovito upodobil Janko Mlakar v delu Gospod Trebušnik.
Nasproti te gostilne je rojstna hiša Prešernove matere Marije Svetina, le nekaj deset metrov naprej, prav na sredini vasi, pa rojstna hiša Prešernovega prijatelja Matije Čopa, kjer si lahko ogledate multivizijo o naših krajih in kjer je tudi sedež Zavoda za Turizem in Kulturo Žirovnica. Moste so zadnja vas našega obhoda Po poteh kulturne dediščine.. Tu se končujejo Kamniške Alpe z grebenom Peči – Lipje, ki ga sestavljajo Mali vrh, Veliki vrh in Gosjak. Moste so pomembno izhodišče za poti v Karavnke, v Zelenico, na Žirovniško planino in do Valvazorjeve koče. Od tod vodi pot na Stol, kjer je na novo sezidana Prešernova koča.;staro so Nemci 20.2.1942 v spopadu s partizani požgali.
Z vrha Stola je čudovit razgled na Gorenjsko, Bled, in Alpe s Triglavom. Na pobočju raste redek alpski cvet, Zoisova vijolica.
Ob vznožju Stola se odpre prijazna dolina Završnice, ki se razvija v privlačen rekreacijski center.
V severozahodnem pobočju hriba Gojzdašnice se nahaja srednjeveški jamski grad z imenom »Turška jama«. To je lep in dobro ohranjen primer jamskega gradu, ki je najverjetneje nastal v trinajstem stoletju.
Iz doline Završnice se lahko povzpnemo na osameli vršac v predgorju Stola, na Ajdno (1048 m), ki se dviga visoko nad zaselkom Potoki. Na terasastem razčlenjenem platoju, tik od vrhom vršca, je strnjenih 25 stavbnih objektov iz časa kasne antike. (5., 6. stoletje).
Doslej so arheologi odkrili starokrščanski sakralni objekt, številne drobne najdbe in grobove. V vasi Moste okoli podružnične cerkve Sv. Martina se razprostira staroslovanska nekropola, ki je bila odkrita pred I svetovno vojno. Ko so leta 1969 gradili novo cesto pod cerkvijo, so odkrili šest poznoantičnih grobov in tri dele večje rimske stavbe iz apnenca. Te najdbe so razstavljene ob cerkvi. Cerkev Sv. Martina je romansko-gotski spomenik iz štirinajstega stoletja. Bila je v lasti blejskega gospostva. V prezbiteriju hrani slikarje iz prve polovice petnajstega stoletja, ki prikazujejo mučeništvo apostolov.
Z mosta se odpre pogled na rojstno hišo Janeza Krstnika Kersnika, deda pisatelja J. Kersnika. Bil je profesor fizike. Pri njem sta našla spodbudo tudi Matija Čop in France Prešeren.
Na ovinku ceste pod želežniškim mostom je nemški okupator 1.7.1942 ustrelil 28 talcev, ki so jih pripeljali iz begunjskih zaporov. Devetindvajseti, Karel Perdih – Žar, je skočil z mostu in se prebil v gozdove Jelovice.
Talci so bili ustreljeni na mestu, kjer so borci Cankarjevega bataljona v noči iz 26. na 27. junij 1942 porušili železniški in cestni most. |
