| |
|
|
|
Rojstna hiša Matije Čopa v Žirovnici
• Spominska soba Matije Čopa
• Multivizijska predstavitev Poti kulturne dediščine
• Sedež Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica
Odprto: od 8.00 do 14.00, sobote, nedelje in popoldnevi po dogovoru.
• Telefonska številka: 04/580 15 03
Matija Čop (1797 – 1835), jezikoslovec, literarni zgodovinar in bibliotekar, je bil filozofsko in estetsko izrazito napredno usmerjen Slovenec svojega časa.
S svojim kulturnopolitičnim programom je dvigal kulturno zavest slovenskega naroda.
Bil je zelo dober poznavalec klasične in sodobne književnosti, govoril je 19 jezikov. Eden njegovih somišljenikov in osebni prijatelj je bil France Prešeren.
|
|
Aleja slavnih mož v Zabreznici
 Doprsni kipi Antona Janše, Matija Čopa, Franceta Prešerna, Franca Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna častijo spomin na peterico slavnih rojakov pred Osnovno šolo Žirovnica.
Kipe so oblikovali kiparji : Zdenko Kalin, Jaka Torkar in Bojan Kunaver. |
|
Janšev čebelnjak na Breznici
 • Obnovljen čebelnjak Antona Janše
• Čebelarska soba
• Prodaja medu
• Čebelnjak: prost pristop, obisk čebelarske sobe in prodaja medu po dogovoru.
Čebelar Anton Janša (1734 – 1773) si je v mladosti nabral bogato znanje o življenju čebel ob domačem čebelnjaku. Z rodne Breznice je odšel na Dunaj študirat slikarstvo, a se je na tujem bolj kot slikar uveljavil kot čebelarski strokovnjak. Postal je prvi učitelj čebelarstva na dvoru avstroogrske cesarice Marije Terezije. Napisal je dve temeljni deli za razvoj čebelarstva: Razpravo o rojenju čebel in učbenik Popolni nauk o čebelarstvu.
|
|
Rojstna hiša dr. Franceta Prešerna v Vrbi
 • Stalna razstava o življenju in delu dr. Franceta Prešerna
• Knjižna zbirka
• Etnološka zbirka
• Spominska plošča nadškofa Antona Vovka
• Muzejska trgovina
Odprto: 9.00 – 16.00, sobota, nedelja: 10.00 – 17.00,
ponedeljek: po dogovoru.
• Telefon: 04/580 20 92
Kar je Angležem Shakespeare, Italijanom Dante, Nemcem Goethe – to je Slovencem Prešeren, je v svojem eseju zapisal Josip Stritar. Dr. France Prešeren (1800 – 1849), najpomebnejši slovenski pesnik, je v zgodovini Slovencev odigral odločilno vlogo z uveljavljanjem slovenskega jezika in zahtevo po politično enakopravnem mestu Slovencev med drugimi narodi. S svojo poezijo je tudi rodni Vrbi vdihnil edinstven čar.
|
Spominski kip dr. Franceta Prešerna pred pesnikovo rojstno hišo
 Doprsni kip je bronasti odlitek prve kiparske upodobitve Franceta Prešerna, ki jo je leta 1865 izdelal akademski kipar Franc Ksaver Zajec. V Vrbi je bil postavljen ob 200-letnici Prešernovega rojstva.
|
Vaška lipa v Vrbi
 Stara lipa sredi vasi šteje več kot dvesto let. Okoli njenega debla
je razporejenih 16 kamnov.
Izročilo pravi, da je imela nekoč vsaka vrbnanska kmetija svoj kamen.
Na njih so zasedali gospodarji in odločali o pomembnih dogodkih v vasi.
|
|
Rojstna hiša Franca Saleškega Finžgarja v Doslovčah
 • Razstava o življenju in delu F. S. Finžgarja
• Etnološka zbirka
• Muzej na prostem
• Odprto: hiša je odprta po dogovoru za najavljene skupine.
• Telefon: 04/580 15 03
Franc Saleški Finžgar (1871 – 1962) se je v slovensko književnost zapisal kot pisatelj kvalitetne ljudske besedne umetnosti. Pripovedoval je o stiskah mestnih ljudi, o dogodkih iz davne preteklosti, kot najboljši pripovednik pa se je izkazal v opisovanju kmečkega življenja.
Najbolj poznana dela: Pod svobodnim soncem, Dekla Ančka, Veriga, Gospod Hudournik, Makalonca.
|
|
Rojstna hiša Janeza Jalna na Rodinah
 • Razstava o življenju in delu Janeza Jalna
• »Medena nit«, pokušina različnih vrst medu
• Vsakoletna velikonočna razstava pirhov
• Vsakoletna božična razstava jaslic
Odprto: Ogled hiše in pokušina medu po dogovoru.
Pisatelj in dramatik Janez Jalen (1891 – 1966) je navdih za svoja pripovedna dela iskal v naravi in življenju preprostih ljudi v domačem okolju.
Njegove povesti so prepletene s slikovitimi opisi gorenjskih planin in živali, njegovi junaki so kmetje, planšarji, lovci, vozarji. Najbolj poznana dela: Ovčar Marko, Cvetkova Cilka, Bobri.
|
|
|
|
|
