Nad dolino Završnice se razteza svet zahodnih Karavank. Dolga in ozka gorska veriga ima zapleteno tektonsko zgradbo in najbolj pestro kamninsko sestavo v naših Alpah.

Visokogorski svet osrednjega grebena Karavank z najvišjim vrhom Stolom ( 2236 m) od višine 1300 m pa vse do vrhov sestavljajo zakrasele karbonatne kamnine. Na višini od 1100 do 1300 m je opazna precejšnja razlika v kamninski sestavi in reliefu. To je območje večinoma neprepustnih klastičnih kamnin. Prevladujejo peščenjaki in skrilavi glinavci. Pobočja so tu manj strma, z vmesnimi uravnavami in prepredena z grapami in potoki. V nižjih predelih se spet pojavijo karbonatne kamnine. V zgornjem delu doline Završnice so ostanki ledeniškega gradiva, spodnji del pa je nasut s prodom.

Visokogorje predstavlja naravna enota imenovana Košutin pokrov. Spodnji rob nariva poteka pod Stolom do Prevale, kjer so jurske kamnine (mezozojske) narinjene na permijske (paleozojske). Nariv je mestoma prekrit s pobočnim gruščem. Košutin pokrov na jugu meji na Južnokaravanški pokrov ki sega do Savskega preloma. Ozemlje seka tudi Završniški prelom, ki ga sestavlja več vzporednih prelomov, ki se viličasto cepijo in spet spajajo. Prelomi imajo dinarsko smer severozahod-jugovzhod.

Kamninska sestava

Po prečkanju soteske v Mostah vas sprejme v spodnjem delu dokaj široka ledeniška dolina nasuta s prodnimi nasutji-vršaji. V ledeni dobi se je iz krnice v Suhem ruševju spuščal ledenik in s sabo nosil kamniti drobir. Večina ledeniškega gradiva je že odnešena.

Na strmih pobočjih v spodnjem delu doline so razkriti zgornje triasni masivni apnenci in zrnati dolomiti (cordevol) ter srednje triasni ploščasti apnenci z roženci (ladinij). Roženci so lahko v obliki tankih plasti ali krompirju podobnih gomoljev. Sestavlja jih drobnokristalni kremen in ostanki kremenčevih lupin morskih mikroorganizmov. Nekoliko izstopajo iz mehkejše apnenčeve podlage, saj se apnenec okrog njih raztaplja hitreje kot kremen. Preperina teh apnencev daje osnovo za rast zanimivih rastlinskih združb, ki potrebujejo tako apnenčeva kot tudi kisla tla. Tako med rastlinami, ki so značilne za apnenčeva tla, najdemo tudi borovnice in jesensko reso, ki običajno uspevata na kislih tleh.

Pri Žagi in v bližini Doslovške planine se pojavijo rdečkaste plasti mlajših paleozojskih kamnin – zgornje permijskih peščenjakov in skrilavih glinavcev. Nanj nas opozorijo mokrotna tla in izviri. Kamnina je zaradi zrnc kremena na otip groba kot brusni papir.

Jurski skladi se vlečejo v ozkem pasu pod Stolom in Begunjščico, manjši del pa je razkrit na grebenih. Na Malem Stolu so razviti spodnje jurski liasni skladoviti sivkasti in rdečkasti apnenci. Na Begunjščici in južnih pobočjih Stola najdemo svetlosive, rjavkaste in rdečkaste apnence z gomolji in lečami ter plastmi temnejšega roženca.

V liasnih kamninah se pojavljajo tudi ostanki lupin glavonožcev ali amonitov. Nekateri so veliki tudi do 10 centimetrov. Na podlagi amonitov lahko določimo starost plasti. Prav zato so njihove najdbe in ohranjanje primerkov na prvotnem nahajališču izjemno pomembne.

Nad jurskimi skladi ležijo triasni debeloskladoviti apnenci in dolomiti.

Ob planinskih poteh lahko na prepereli površini belih apnencev najdete izstopajoče srčaste preseke školjk, velikih do 15 cm. To so megalodontidne školjke v dachsteinskem apnencu, ki se imenuje po gori Dachstein v Avstriji. Na njem leži grebenski apnenec retijske stopnje (zgornji trias) s številnimi okamnelimi grebenskimi organizmi. Med njimi je najlažje opazite pogoste korale in morske gobe. Bogato okamnelo življenje dokazuje, da so bili tudi nekdaj koralni grebeni eno izmed najbolj bogatih življenjskih okolij.

Fosili so priče geološke preteklosti in neponovljivi del narave. Najlepši so tam, kjer ste jih našli in tam se najbolje počutijo. Pustite jih na ogled in v občudovanje tudi drugim.
Naj omenimo tudi ladinijske kamnine (srednji trias) vulkanskega izvora. Posebnost so ignimbritni tufi. Osnovo kamnine tvorijo steklasti drobci in vulkanski pepel. Ignimbritne tufe najdemo v dolini Zelenice. Kamnina je lahko rdeča, rjavkasta ali bela..

Moč vode so nekdaj izkoriščale žage, parketarna, mlini, kovačija in predilnica. Danes pa jo izkoriščajo številne male hidroelektrarne, nanizane pod dolini Završnice.

Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi, da je voda izpod Karavank izjemno kvalitetna pitna voda. Zato moramo varovati vodne izvire in svet, po katerem tečejo, pred onesnaženjem.

Tadeja Šubic

Literatura:
A. Ramovš: Iz geološke zgodovine Karavank, Jeseniški zbornik II, str. 233-255, november 1969

S. Buser: Tolmač List Celovec, Geološki zavod Ljubljana, 1975
S. Buser, J.Cajhen: Karta List Celovec, Geološki zavod Ljubljana, 1975
A.Špendov:Ob 50-letnici Završnice, Jeklo in ljudje, Jeseniški zbornik I., kranj 1964