Med sprehodom po Karavankah bomo opazili veliko različnih živali, med njimi tudi tiste, zaradi katerih je to območje sploh opredeljeno kot območje Natura 2000. Ob robu gozda lahko srečamo črtastega medvedka. To je pisan metulj, ki se prehranjuje na medonosnih rastlinah, ki rastejo ob robu gozda in v podrasti. Zato je pomembno, da takšno rastlinje ohranjamo.

Na travnikih v Karavankah pa lahko srečamo še enega redkega metulja, to je Lorkovićev rjavček. Njegove gosenice se hranijo le z nekaterimi vrstami rastlin. Metulja bomo ohranili, če mu bomo prilagoditi način gospodarjenja.

Od načina gospodarjenja pa je odvisen tudi alpski kozliček. To je hrošč, ki svoj zarod zalega v odmrlo lesno maso v gozdu, zato je pomembno, da gozdarji požagan les pospravijo takoj oziroma še preden samica alpskega kozlička vanj odloži jajčeca, ali pa ostanke podrtih dreves prepustijo naravi oziroma gozdnim prebivalcem.

Preseneti nas lahko še en nočni prebivalec Karavank: netopir. Ta prebiva v toplih zavetrnih dolinah. V toplih mesecih ponoči lovi žuželke, podnevi pa spi na podstrešjih stavb in v zvonikih, zato je pomembno, da mu ne zapremo vhoda v njegovo prebivališče. V Karavankah in Rodinah živi mali podkovnjak, na Breznici pa navadni netopir.

Planinska kavka ni izbirčna pri izbiri hrane, saj je praktično vse, tudi ostanke hrane in odpadke. To je vrsta, ki jo lahko opazujemo zelo od blizu, saj so zelo zaupljive in nekatere planincem jedo celo iz roke. Kljub zaupljivosti do ljudi, pa svoje mladiče pred nami skriva, saj si gnezdo postelje v težko dostopnih luknjah na strmih skalnatih stenah.

Gams je vrsta, na katero nas večina najprej pomisli, ko govorimo o živalih v gorah. Pase se predvsem na pašnikih nad gozdno mejo, pozimi pa se preseli tudi v nižje lege. V nas vzbujajo občudovanje, ko jih opazujemo, kako se lahkotno in samozavestno premikajo po prepadnih stenah in skalnih policah. Ker gamsovih naravnih sovražnikov, volka in risa, praktično ni več, njihovo številčnost zmanjšujejo bolezni, padci in lovci.