PREČENJE PEČI - ČEZ »ŽIROVNIŠKI BALKON«

Planinska tura poteka preko zadnjega grebena Kamniško-Savinjskih Alp; od Lipja preko Peči do Smokuškega vrha.
Na pot se lahko podamo iz katerekoli vasi  občine Žirovnica, kajti prav vse vodijo na greben. Začnimo v Mostah. Če spustimo kratek začetni del, je še najbolj primerna  pot po stopnicah na vodostan, kjer zaužijemo prvi razgled, in nato naravnost navzgor na greben Lipje. Začetna prijetna stezica kaj kmalu pokaže zobe in že se nam postavijo na pot prvi skalni roglji. Malo plezanja, pa gor in dol za ogrevanje. Če pa nismo preveč vešči, se najde tudi kakšen obvoz po južni strani.
Prvi pred nami je Brin vrh (715 m), sledi mu še malo višji Mali Vrh (863 m). Pod Malim vrhom je sedlo Veža (837 m), kamor se  desno navzdol odcepi stezica, ki nas pripelje k cerkvici Sv. Lovrenca,  priljubljeno shajališče domačinov.

Ob prijetni potki preko Malega vrha lahko že spet uživamo ob pogledu na levo stran, na  jezero v Završnici in nad njim Karavanke s Stolom, desno pa: »Blejsko jezero se je lesketalo okrog cerkve na otoku in Sava se je kakor srebrn pas previjala med pašniki, gozdovi in polji. Izza Babjega zoba so se belile bohinjske gore, Črna prst, Podrta gora in Bogatin. Najlepši je bil Triglav, kjer prebivajo bele žene«. Tako Janez Jalen v Ovčarju Marku.

Peči nad Skavalico obidemo po severni strani, z vzhoda pa se lahko povzpnemo nanjo, če smo vešči plezarije.
Zanimiva grebenska pot nas pripelje na sedlo Gosjak (814 m), Gosjaško peč (883 m) in v spustu na sedlo Vrh (868 m). Od tukaj vodi prijetna steza Večna pot proti vasi Rodine.

Pred nami je še malo bolj strm vzpon na Jecolo (1080 m), z vpisno knjigo in klopco. Klopce so sploh kar majhna značilnost grebena in nas večkrat povabijo, da sedemo k počitku.
Še prijeten »sprehod« do najvišjega vrha v grebenu Vrh Peči (1122 m), imenovan tudi Smokuški vrh, in že lahko ponovno uživamo razgled na Deželo, razgled za dušo.

Nekoliko višji gozdnat vrh je sicer Pleče (1131 m), naprej proti vzhodu, ki pa skoraj ne sodi v naš greben. Po južni strani se ob njem s Peči spustimo do Smokuškega sedla, kjer vodi markirana pot proti Poljški planini.
Desno po gozdni vlaki pa nas na zaslužen počitek že vabi Sankaška koča. Vmes se lahko ustavimo še pri Lovski koči, kjer tudi ne manjka klopca.

Prečenje je ponekod dovolj zahtevno in časovno kar  prava tura, ki  je ne gre podcenjevati. Z dodatnim varovanjem je izvedljiva tudi z otroki. Priporočam, da se je lotite v suhem in lepem vremenu. Da boste v njej uživali in vam bo ostala v prijetnem spominu.    


Zemljevid