ZGODOVINSKI SPOMENIKI


Ajdna nad Potoki


           Ajdna nad Potoki, eden znamenitejših arheoloških spomenikov na Slovenskem, je osamljeni vršac v južnem predgorju Stola. Leta 1976 so se tu začela sistematična arheološka izkopavanja. Na terasastem platoju so odkrili ostanke starokrščanske naselbine iz 5.–6. stoletja. Pod vrhom Ajdne je strnjenih 25 stavbnih objektov, med njimi tudi ostanki zgodnjekrščanske cerkve, zidane po rimskem načinu, kar nakazujejo polkrožni zid, oltar in sedež za škofa. V stavbi poleg cerkve so arheologi odkrili 11 staroselskih skeletnih grobov s številnimi drobnimi najdbami posode, orodja, orožja, nakita in drugih posvetnih predmetov, ki jih hrani Gorenjski muzej Kranj. Najdbe so pomemben prispevek k poznavanju življenja v obdobju pozne antike. V tem času so na Gorenjskem živeli romanizirani staroselci, ki so si ob vdoru germanskih plemen v 6. stoletju poiskali zatočišča na težje dostopnih krajih, kot je Ajdna. Njihov življenjski prostor so zavzeli stari Slovani, ki so se pričeli v začetku 7. stoletja stalno naseljevati na tem prostoru.


Vila rustika


          

Vila rustika v Ključah pri Rodinah je značilno rimskodobno najdišče iz 2. stol. Podeželska rimska vila obdana z obzidjem je obsegala več stanovanjskih in gospodarskih zgradb. Njihov tloris še danes lahko razberemo iz konfiguracije terena.


Aleja slavnih mož


                   Prešernoslovec Tomo Zupan je v znameniti Brezniški pridigi leta 1912 naštel kar 120 imenitnih mož, ki so se rodili v brezniški župniji in vplivali na razvoj slovenske kulture in znanosti. Aleja slavnih mož pred Osnovni šoli Žirovnica združuje  najznamenitejšo peterico med njimi. Doprsne kipe Antona Janše, Matija Čopa, dr. Franceta Prešerna, Franca Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna so oblikovali kiparji Zdenko Kalin, Jaka Torkar in Bojan Kunaver.


Prešernov spomenik v Vrbi


             Kip dr. Franceta Prešerna v Vrbi je prva kiparska upodobitev pesnika. Leta 1865 ga je izdelal akademski kipar Franc Ksaver Zajec. Kip je dolga leta veljal za izgubljenega, leta 1991 pa je bil ponovno najden. Mavčni original so restavrirali in izdelali štiri bronaste odlitke. Spomenik z Zajčevo upodobitvijo Prešerna v Vrbi je oblikoval kipar Vasja Ulrich. Odkrit je bil 3. decembra 2000, ob 200-letnici pesnikovega rojstva. Nameščen je tako, da pozdravi vsakogar, ki pride v Vrbo.
     
     


Vaška lipa v Vrbi



         Stara lipa sredi vasi šteje več kot dvesto let. Pod njeno krošnjo je razporejenih šestnajst kamnov. Nekdaj je imel vsak vrbenski gospodar svoj kamen. Pod lipo so se sestajali, razpravljali in odločali o pomembnih stvareh. Svojih dogovorov niso zapisovali, a kar so sklenili, je držalo.  Lipa obdana s kamni  v  slovenskem prostoru ni redkost,  a vrbenska je edina, okoli katere so se kamni ohranili.


Spominsko obeležje talcem v Mostah


         Kip talca in devetindvajset spomenikov ob cesti v Mostah je spomin na talce, ki so jih Nemci 1. julija 1942 pripeljali iz begunjskih zaporov in na tem mestu ustrelili. Dejanje je bilo odgovor na akcijo borcev Cankarjevega bataljona, v kateri so nekaj dni pred tem porušili železniški in cestni most v Mostah.


Plečnikov spomenik na Breznici


       Obelisk, delo arhitekta Jožeta Plečnika pred cerkvijo na Breznici, je posvečen žrtvam prve svetovne vojne. Izdelal ga je kamnosek Alojzij Vurnik iz Radovljice, kip sv. Krištofa na njem pa  kipar Boris Kalin. Na spomeniku je vklesanih 54 imen padlih in posvetilo Franca Saleškega Finžgarja. Spomenik je bil odkrit 20. septembra leta 1931.



SAKRALNI SPOMENIKI



Cerkev sv. Klemena na Rodinah


                  Rodine s cerkvijo sv. Klemena so v preteklosti predstavljale pomembno versko središče, saj so bile v srednjem veku sedež prafare in kasneje sedež brezniške župnije. Cerkev s pokopališčem in obzidjem sodi med najlepše spomenike sakralnega stavbarstva v tem delu Gorenjske. Njeni romanski temelji segajo v 11. stoletje. Po legendi naj bi relikvije za cerkev prinesla Ciril in Metod, ko sta s posmrtnimi ostanki sv. Klemena potovala skozi Rodine v Rim.


Cerkev sv. Marka v Vrbi


           Podružnična cerkev sv. Marka se prvič omenja leta 1468. S skodlami krita cerkvica na robu Vrbe združuje sledove romanike, gotike in baroka.  Notranje stene so bile nekoč v celoti prekrite s freskami, danes so vidni le še fragmenti. V lopi pred vhodom v cerkev je vzidano poprsje nadškofa Antona Vovka, ki se je tako kot dr. France Prešeren rodil pri Ribiču v Vrbi.


Cerkev sv. Lovrenca nad Zabreznico


        Cerkev sv. Lovrenca nad Zabreznico je posebna po svoji legi, preteklosti in sedanji podobi. Stoji na pečini nad Zabreznico, od koder se ponuja čudovit razgled na Deželo. Po izgradnji farne cerkve na Breznici je bil sv. Lovrenc zapuščen in cerkev se je sčasoma spremenila v ruševine. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so domačini s prostovoljnim delom na romanskih temeljih zgradili novo cerkev. Njeno notranjost krasi križev pot slikarja Janeza Bernika in zunanjost mozaik s podobo sv. Krištofa, delo slikarja Andreja Jemca. Posebnost sv. Lovrenca je prezbiterij poslikan s cvetjem, ki ga najdemo v okolici cerkve, delo Marije Smolej.


Cerkev sv. Martina v Mostah


          

Cerkev sv. Martina v Mostah se uvršča med najstarejše in najlepše sakralne bisere na Slovenskem, v brezniški župniji pa je najstarejša sakralna stavba. Arheološke najdbe v notranjosti segajo v predromansko obdobje. Cerkev se ponaša z dragocenimi gotskimi freskami iz 15. stoletja, ki prikazujejo mučeniške smrti apostolov. Avtor fresk je prav po tem delu dobil ime Žirovniški mojster.

Ob cerkvi so arheologi odkrili poznoantično in staroslovansko nekropola.


Cerkev sv. Radegunde na Bregu

                Cerkev sv. Radegunde, zavetnice lončarjev in tkalcev, se prvič omenja leta 1468. V osnovi je romanska, čebulast zvonik in vhodna lopa pa spadata v barok. Izrazito baročen je tudi oltar iz dobe t. i.  zlatih oltarjev. Freska, na kateri je upodobljena noseča Marija, sodi med ikonografske posebnosti. Okolica cerkve je arheološko najdišče, kjer so bili odkriti staroslovanski grobovi.

 

Cerkev sv. Kancijana


                 Cerkev sv. Kancijana daje baročen videz, a njen nastanek sega v čas romanike. Posebnost cerkve je freska sv. Jurija, ki zabada zmaja. Glavni oltar v cerkvi je posvečen sv. Kancijanu in eden od stranskih oltarjev sv. Antonu Puščavniku  z ljudskim imenom Anton Kračman, ki je zavetnik živinorejcev in mesarjev.  Na praznik sv. Antona so kmetje nekoč v cerkev prinašali svinjske krače in klobase ter se pri svetniku priporočali za zdravje pri reji prašičev. Prinešene dobrote je ključar prodal na licitaciji, neprodane pa so razdelili med reveže.


Cerkev Žalostne Matere božje

                  Farna cerkev Žalostne Matere božje je najmlajša izmed cerkva v brezniški župniji. Zgrajena je bila po načrtih arhitekta Blasia Zamola iz Gemone leta 1821. Pred tem je bil sedež župnije na Rodinah. Tedanji župnik Franc Salezij Christian se je odločil sedež prenesti na sredino fare, ki jo je v ta namen dal tudi izmeriti. Tako so novo cerkev zgradili na Breznici. Brezniška cerkev je poslikana s klasicističnimi freskami. Veliki marmorni oltar je delo treh mojstrov, Janeza Vurnika mlajšega in starejšega ter Franca Ksaverja Zajca. Posebnost v cerkvi je krstilnica, narejena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.
     
     
Zavod za turizem in kulturo Žirovnica
Žirovnica 14
4274 Žirovnica
Tel.: +386 (0)4 580 15 03
E-pošta: info@zirovnica.eu		 Doživetja
Znamenitosti
Informacije
Aktualno
Interaktivno